Po podatkih vzorčnega popisa iz leta 2005 se v Sloveniji s kmetijstvom ukvarja nekaj več kot 77.000 kmetijskih gospodarstev, kar je na isti ravni kot dve leti prej. Intenzivne strukturne spremembe so upočasnile zmanjšanje števila kmetij, ki je bil izrazit v drugi polovici devetdesetih let. Ker v tem času tudi ni prišlo do znatnega opuščanja kmetijskih površin, je tudi povprečna velikost kmetije ostala enaka. Ta znaša 6,3 ha kmetijskih zemljišč v rabi (KZU). Hkrati se je  povečalo število kmetij z več kot 20 ha kmetijskih zemljišč.
Slovenija s slabimi 648.113 ha kmetijskih zemljišč v rabi prispeva 0,31 % v skupni površini kmetijskih zemljišč Evropske unije 25 članic (brez Romunije in Bolgarije).

Delež kmetijstva v bruto domačem proizvodu (BDP) pa je nekoliko višji od evropskega povprečja in znaša slabih 2 %. Kljub majhnemu deležu v BDP pa je pomen kmetijstva večji, kot je videti na prvi pogled. Večnamenska vloga kmetijstva v slovenskem podeželju ni več zgolj beseda na papirju, pač pa postopoma postaja javno priznana in se ob konkretnih rezultatih tudi vedno bolj uveljavlja. Prav tako ni nezanemarljiv pomen kmetijstva v povezavi z ostalimi primarnimi gospodarskimi panogami, kakor tudi s sekundarnim in terciarnim sektorjem.

Kar 60 % kmetijskih zemljišč predstavljajo travniki in pašniki, več kot 20 % njiv pa je namenjenih pridelavi krme (koruza, korenovke, zelena krma…). To  kaže na velik pomen živinoreje v Sloveniji. V prvi vrsti gre seveda za rejo prežvekovalcev, med katerimi je v naglem porastu reja drobnice, v poprečju pa se število glav velike živine (GVŽ) na kmetijo zmanjšuje (6,3 GVŽ).

Živinoreja je tudi vrednostno najpomembnejša kmetijska panoga. Skupna vrednost kmetijske proizvodnje je 959 milijonov €, k čemer doprinese živinoreja 511 milijonov €. Sicer je doprinos Slovenije k skupni vrednosti kmetijske proizvodnje držav EU25 0,31 %, kar je natanko toliko, kot je njen delež kmetijske zemlje v rabi.

V Sloveniji je kar 440.349 ha opredeljenih kot območja z omejenimi dejavniki. Gre za hribovita in gričevnata območja ter površine s kraškimi značilnostmi ali drugimi dejavniki, ki omejujejo možnosti kmetovanja. Le 10 % slovenskih občin znotraj svojih meja nima območij z omejenimi dejavniki. Kmetije v teh območjih so upravičene do podpor, ki so v letu 2005 znašale 40,6 milijonov evrov oz. 35,5 % proračunskih izdatkov politike razvoja podeželja.

Dejstva in številke o kmetijstvu v Sloveniji

Dejstva in stevilke o kmetijstvu v Austria

Dejstva in stevilke o kmetijstvu v Austria